APIS MELLIFERA, znana tudi pod imenom krajnska čebela (ali krajnska sivka), je avtohtona slovenska podvrsta čebele, ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnemu občutku za orientacijo. Ker se je sposobna uspešno braniti pred škodljivci in ker je nežna do čebelarjev, je zelo cenjena. Krajnska čebela je simbol trdega dela in praktične modrosti in je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu, v Sloveniji pa je zaščitena kot avtohtona podvrsta. Zelo je rojiva, to pa ji zagotavlja obstanek tudi v zdajšnjih vedno bolj ogroženih razmerah. Danes je ravno zaradi teh lastnosti razširjena v večini sosednjih držav ter po vseh celinah, tudi v Argentini, kjer zavzeto čebelarijo tudi slovenski rojaki.
Če je imela v 18.stoletju Breznica na Gorenjskem Antona Janšo, sto dobro stoletje kasneje imeli v Mojstrani čebelarja MIHAELA AMBROŽIČA. S svojim delovanjem in znanjem je prispeval veliko na področju poznavanja krajnske čebele in širitve njenih panjev po svetu. Tudi po njegovi zaslugi se je pasma KRAJNSKA ČEBELA močno razširila po svetu, saj je najprej z okoliškimi čebelarji, kasneje tudi s čebelarji trgoval s krajnsko čebelo. Pri tem je nudil tudi strokovno znanje, poleg tega pa tudi panje in drugo orodje za čebelarjenje, ki ga je izdeloval v lastni delavnici, ki je nastal tako imenovan ležeči panj, ki je služil za prevoz čebel na daljše razdalje. V času aktivnega trgovanja s krajnsko sivko je izvozil več tisoč panjev čebel po različnih kontinentih sveta. Za svoje delo je dobil več kot 140 priznanj, prvo na dunajski svetovni razstavi leta 1873.
»Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi«.
Albert Einstein
