Čebelarstvo je v Sloveniji je tradicionalna kmetijska dejavnost, ki ima dolgotrajno tradicijo, ki je svojo sled pustila tudi v ljudski umetnosti. Panjske končnice so zelo cenjen okras panjev na slovenskih čebelnjakih.
Zdajšnje ozemlje Slovenije je domovina sive čebelje rase- kranjske čebele. Slovenski čebelarji jo zaradi svetlo sivih dlačic imenujejo kranjska sivka. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo.
Slovensko čebelarstvo so zaznamovali predvsem štirje veliki možje: Anton Janša, Peter Pavel Glavar, Anton Žnideršič Janez Anton Scopoli, ter oče apiterapije Filip Terč.
Anton Janša ( 1734 – 1773 )
Rodil se je v revni družini v idilični vasici Breznica v bližini Bleda. Ukvarjal se je z delom na kmetiji, že
Dunaj, ki je leta 1769 končal risarsko šolo. Vendar Janši ni bilo usojeno, da bi postal znani slikar. Tedanja cesarica Marija Terezija je v Augartnu na Dunaju ustanovila čebelarsko šolo in je Janša postal prvi čebelarski učitelj. Svoje čebelarsko znanje, ki ga je dobil v »šoli« pred domačim čebelnjakom na Breznici, je z vsem žarom začel izpopolnjevati in poglabljati. Kmalu je zaslovel z nadzornimi predavanji. Kranjski način čebelarjenja je razširil po vsej deželi. Prvi je učil, da se čebele ne smejo moriti, in da jih je treba voziti na pašo.
V nemškem jeziku je napisal 2 knjigi, ki sta prinesli v tedanje svetovno čebelarsko znanje veliko novosti in ovrgli precej napačnih razlag. Danes sta prevedeni v večino evropskih jezikov. Kot čebelar je znan po spremembi velikosti panjev in njihovo obliki, ki je omogočila skladanje panjev v blok.
Peter Pavel Glavar ( 1721-1784 )
Njegova življenjska pot se je začela na Komendi. Po poklicu je bil učitelj in duhovnik. Prizadeval se je za razvoj čebelarstva na tedanjem Kranjskem in ustanavljanje čebelarskih zadrug ter čebelarske šole na Dolenskem. Prizadeval se je za duhovni in gmotni napredek slovenskega ljudstva, kar mu je v veliki meri uspevalo, zaradi tega ga mnogi imenujejo za največjega Slovenca 18. stoletja.
Anton Žnideršič ( 1874 – 1947 )
Razvil je novo vrsto panj, ki je omogočal hiter razvoj čebeljih družin ter večji pridelek medu in voska. Ker se je pri razvoju zgledoval pri italijanskem čebelarju Albertiju, so novi panj poimenovali Alberti – Žnideršičev, ali kratko AŽ.
Janez Anton Scopoli ( 1723 – 1788)
Bil je sodobnik Petra Pavla Gantarja in njegov dober znanec. V delu Entomologia Carniolica je prvi sporočil svetu, da se matica oplodi s trotom zunaj domačega panja..
Filip Terč ( 1844 – 1917)
Po rodu je Čeh, večji del svojega življenja pa je živel in deloval v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Bil je znan kot zdravnik, revmatolog in čebelarski strokovnjak. Velja za začetnika moderne apiterapije. Ugotovil je, da mu čebelji piki, ki se jih kot čebelar ni mogel izogniti, blažili revmatične bolečine. Na podlagi tega spoznanja je uspešno in množično zdravil kar 658 revmatičnih bolnikov. Uspešen je bil kar pri 544, ki so popolnoma okrevali, 99 se je stanje izboljšalo.
Njegov rojstni dan, 30.marec obeležujemo kot svetovni dan apiterapije.
